Skupaj ohranimo spomin na ribištvo
Preteklo sredo so se v Manziolijevi palači srečali partnerji projekta Zgodbe o ribištvu in javnost prvič seznanili z bogatim naborom planov, ki jih želijo s skupnimi močmi in prispevkom lokalne skupnosti uresničiti do julija 2023.
Ribištvo je od nekdaj močno oblikovalo značaj priobalnih mest in vsakdan njenih prebivalcev. Sprva so ribiči dolga stoletja lovili ribe zgolj za lastno preživetje, pod vladavino Avstrije pa se je pričel vzpon ribje predelovalne industrije, katera je doživela razcvet v obdobju po drugi svetovni vojni. Predvsem na območju Izole so delovale večje tovarne, ki so omogočale zaposlitev in preživetje ribiških družin, obenem pa s predelavo ribe prispevale k popularizaciji morske prehrane tudi izven obalnega območja. Politične in posledično družbene spremembe, ki so vključevale tudi izseljevanje iz obmorskih mest in priseljevanje podeželskega in ostalega prebivalstva na priobalna območja, so prispevale k zatonu te pomembne panoge. In prav zaradi slednjega so se pod vodstvom ZRS oblikovale Zgodbe o ribištvu, projekt, ki bo preko pestrega nabora aktivnosti, katerih rezultate bo aktivno sooblikovalo tudi lokalno okolje, prispeval k oživitvi in ohranitvi spomina na ta pomemben del zgodovine in identitete obalnih mest.
Predstavitev projekta javnosti
Na novinarski konferenci je zbrane novinarje sprva nagovoril direktor ZRS dr. Rado Pišot, ki je, kot je povedal, že v samem obdobju prijave projekta, prepoznal velik doprinos k lokalnemu okolju. Vodja projekta dr. Lucija Čok je predstavila projektne cilje in aktivnosti, na katerih sodelujejo raziskovalke: dr. Tina Čok, dr. Irina Cavaion, Nada Dellore in dr. Urša Bratož, . Med temeljnimi cilji projekta so utrjevanje zavesti o pomenu ribiške panoge, varstvo kulturne in naravne dediščine, in doprinos h kvaliteti življenja prebivalcev vseh štirih obalnih občin. Vodja projekta je poudarila, da bodo Zgodbe o ribištvu preplet že obstoječih zgodb, torej že raziskanega, in tega, kar bodo v partnerstvu še raziskali oziroma obudili iz bledečega spomina skupnosti.
Partnerji raznolikih področij
Za boljše razumevanje izbora projektnih partnerjev, so se le-ti predstavili s svojimi referencami in spregovorili o viziji, ki jo vidijo v sodelovanju. Tako bo Srednja šola Izola poskrbela, da bo stičišče medgeneracijskega sodelovanja. Na dnevih odprtih vrat bodo dijaki pripravljali izbrane jedi in te predstavili javnosti. Nadejajo se, da bodo projekte vsebine v čim večji meri vključevali v kurikulum. Gostilna Bujol velja za zakladnico avtohtonih ribjih receptur, kar bo pomemben doprinos pri sestavi dvojezičnega kuharskega priročnika Okus po morju / Sapore di mare. Poskrbeli bodo, da bodo zgodbe o ribištvu na dogodkih za javnost tudi okušane in ne zgolj slišane. 15 osnovnih in srednji šol bo sodelovalo na delavnicah, nekatere med njimi pa bodo zadolžile svoje učence, da sodelujejo pri nastanku etimološkega elektronskega slovarja na teme ribištva in morja. CAN Isola bo preko svojih članov CAN obalnih občin dostopal do virov in gradiva, ki se nahaja v dediščini (potomcev) ribiških družin italijanske manjšine in skrbel, da bo sporočilnost projekta povezala obe skupnosti. Ker pa je ohranjanje kulturne in naravne dediščine pomembna usmeritev trajnostnega razvoja turizma in je ključno, da projektne rezultate ohranimo pri življenju tudi po zaključku aktivnosti, je ZRS k sodelovanju povabil tudi TZ Izola. Poskrbeli bodo, da bo javnost seznanjena in aktivno vključena v sooblikovanje ribiških zgodb.
Če bi tudi vi želeli prispevati k sooblikovanju Zgodb o ribištvu, ste vabljeni, da z nami podelite vaše izkušnje ali nas povežete z vašimi »nonoti in nonami«, ki hranijo dragocene delčke spomina, ki bi zaokrožili naše skupno delo in tako prispevali k ohranjanju pomembnega dela zgodovine obalnih mest.
Pišete nam lahko na: tjasa.likar@izola.si ali na annamaria.grego@zrs-kp.si ali nas pokličete na 05 640 10 50.
Projekt poteka pod okriljem LAS Istre in je financiran s strani Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR).
